Med vampi in klobasicami
Ce sva ze stiri dneve v glavnem mestu, se spodobi, da si ga tudi malo ogledava, ceprav naj ne bi bil ne vem kaksen arhitekturni ali kulturni biser drzave. Se bova kar strinjala, ampak po drugi strani je pa se vseeno zanimiv in vreden ogleda.
Precej zanimivo je ze to, kako te “podezelani” vedno opozarjajo, kako je treba nase in na prtljago v San Joseju vedno in povsod pazit, kako nevarno je ipd. Ok. Vzeto na znanje. Ampak to se vseen ne pomeni, da bova zaprta v hostlu pila Imperial in kuba libre, ven pa ne bova pomolila niti nosu.
Ze za zajtrk se je izkazalo, da sva imela prav, ker nama je en delavec iz hostla priporocil ful dober lokal z res okusno in poceni hrano, za 4 evre sva se oba napokala za cel dan. Seveda je bil to dalec najcenejsi zajtrk v treh tednih :) Primerno okrepljena sva se spopadla z edinim muzejem na celem dopustu - sla sva pogledat, kaj je Spance tako privlacilo v Kostariki - zlato. Priznava, so bili zelo spretni, take izdelke so delali, da bi bili zlatarji se danes ponosni nanje. Sva precej poslikala, ker so tolk kul, da pustijo v muzeju slikat, samo flesa ne smes uporabljat.
Sprehodila sva se se do glavne katedrale v mestu, ampak je na naju vecji vtis kot cerkev naredil skoraj neznosen hrup. Volitve se blizajo (ni nama se uspelo ugotovit, kdaj bojo) in tukaj imajo precej bolj ameriski sistem oglasevanja kandidatov kot pri nas. Tokrat je glavni trg(ic) zavzel stab enega kandidata, ampak niso nic kaj morili mimoidocih s podrobnostmi o programu, raje sta se dva zelo zavzeto drla v mikrofon Viva Costa Rica, jeeeeej, vsak drugi stavek je pa vseboval besedo Ticos (= Kostaricani). Med tremi kandidati je sicer tudi ena zenska, Laura, ki se promovira, da je odlocna in postena, njeni privrzenci so pa majice in kape predvsem na jugu delili. Bi si pa lahko omislila malo bojlso celostno podobo, ker prvi teden sem za njene plakate mislila, da so reklama za ene sorte kostariski interspar. Prava katastrofa.
Vsi trije kandidati sicer obljubljajo povecanje varnosti (sva danes v casopisu prebrala, ko sva koncno enega v anglescini nasla). Nama sicer ni cisto jasno, zakaj in kaksne varnostne probleme imajo. K sreci se nama zdijo predvsem paranoicni tile Kostaricani. Ko bi vi videli njihove hise … Ok, pustimo, da so majhne, ampak vse imajo okrog in okrog zelezno ograjo, na vrhu katere so osiljene spice, na nekaterih se dodatno bodeca zica, pol imajo pa se na vseh oknih in vratih zelezne ograje. Grega sumi, da so taki varnostni ukrepi najbrz potrebni zato, da lahko starsi dobesedno izvajajo hausarest :) Druga moznost na karibski strani je sicer, da se tako zavarujejo, ker okna nimajo sip ali rolet, ampak imajo prek okenskih okvirov napeto samo mrezo proti komarjem, Ampak npr. v San Joseju imajo cisto obicajna okna, tako da nama vse skupaj ni jasno. Kaksne brihtne ideje od doma?
Samo se opazka: tudi za turiste najbolj nevaren kraj v San Joseju podnevi sva v redu prezivela :) Baje je na osrednji trznici kar dobra moznost, da te oropajo, ko se drenjas med prodajalci rib, zacimb, hrane in vsakovrstnega turisticnega kica (resno, v spominke bojo morali pa se vlagat, tole zdaj je prava zalost!). Kdo se pa ne bi ustavil in cudil, kako stane kila kozic malenkost vec kot kila piscanca?? Midva sva se, ampak v miru, ker sva sla na potep brez fotoaparata, denarnice, osebne … To pomeni, da fotk ne bo, ampak zato pa piseva ta blog :) Ampak za danes bo dovolj. Se morava psihicno pripravit na jutrisnji rafting :))