Sierpe - Puerto Viejo

Danes sva prezivela na busih. To je bilo prvic da sva uporabljala lokalne buse tudi za daljse prevoze in ne samo za na plazo. Avtobusi so edino javno prevozno sredstvo, ki ga Kostaricani poznajo (razen nekaj majhnih letal). Zeleznico so sicer nekoc imeli vendar pa jo je potres toliko poskodoval, da so jo preprosto zaprli in tudi nove niso vec gradili. Karto za na bus kupis v predprodaji, midva sva najino ze vsaj ene 3 dni prej, k sreci saj sva dobila skoraj zadnje sedeze, ki nazalost niso bili skupaj :(. Prodaja kart pa se ne ustavi ko zmanjka sedezev, na busu, ki se od nasih medkrajevnih bistveno ne razlikuje, imajo namrec na strop prisraufana drzala za roke in tako omogocajo da se kapaciteta znatno poveca. Tako je bili na hodniku med voznjo precej ljudi, ki so celo pot od Sierpe do San Joseja, to je priblizno 7 ur voznje, potrpezljivo stali in cakali, ce bo slucajno sel kdo prej dol. V San Joseju sva morala prestopiti na drug bus, ni sel iz istega terminala(v samem mestu jih imajo namrec kar 5) tako da sva morala vzet taksi. Ker kart za ta drugi bus nisva mogla kupit v preprodaji sva se bala, da naju caka 4 ure stanja, na sreco pa ta “popoldanski” bus ni bil tako zaseden in sva dobila za sedet.

Ce stejem vsa cakanja in prevoze sva za danasnjo pot potrebovala 13 ur (od 4.50 do 18), vse skupaj pa prevozila okoli 450km in tako prispela iz pacifiske obale na karibsko, vmes cesta precka tudi prelaz, ki je visok blizu 3000m, seveda o avtocesti ni ne duha ne sluha.

P.S Muha, ki lahko leti s povprecno hitrostjo 60km/h bi to razdaljo zmogla v manj kot uri in pol saj po zraku znasa le okoli 80km.