Sonce se je izgubilo

Namrec - znaslo se je v Kostariki :) Ko se je dalec na obzorju pokazal koscek modrega naba, je pol kombija zacelo vriskati in se dreti, da vidi sonce. Voznik se je najprej hecal, da ga je skor kap, pol pa povedal, da smo ravno presli locnico med pacifiskim in karibskim delom Kostarike. In da smo zdaj takorekoc na soncni strani Alp :) Pokrajina je bila na poti da Santa Elene/Monteverdeja kot iz kaksnega dokumentarca: ker sem sedela zraven voznika, sem zelo natancno videla vsako od nestetih lukenj, globokih po kaksen meter in sirokih za tretjino ceste, ampak vse priznanje voznikom: res obladajo, niti enkrat nisem imela obcutka, da ne bi imel vsega pod nadzorom, zelo potrpezljivi so … pa res res prijazni, tako kot vsi ljudje, s katerimi sva do zdaj imela opravka. No, cesta ni bila grozno slaba prav celo pot. In slaba je baje z razlogom: nocejo je prevec popravit, ker bi to pomenilo nove horde turistov, ki seveda nimajo/nimamo prav blagodejnega vpliva na okolje. Glede na to, da se grejo ekoturizem, pa morajo mal pazit, kaj delajo z naravo.

Videla sva tud prve planatze kave, zdaj je zrnej baje zrelo in ga obirajo. Ponujajo tudi cel kup tur, da si lahko ogledas, kako vse skupaj poteka, ampak to bova mogoce sla kdaj pozneje. Prej greva na Pacifik. V daljavi je zgledal prav vabljivo :)