Lekcije iz novejše zgodovine

Obisk Normandije skoraj ne more miniti brez postanka na plažah, na katerih so se 6. junija 1944 izkrcali zavezniki. Oglede smo začeli v kraju Ouistreham pri mostu Pegasus, ki so ga zavezniki prvega zavzeli že ponoči. Od takrat so ga že zamenjali, spominska obeležja pa ostajajo. V tem mestu, v katerem je plaža Sword, je precej spomenikov in muzejev, posvečenih vojni, naše napredovanje pa je kar hitro ustavila vročina, tako da smo namesto zgodovinskih lekcij po plaži iskali polže in školjke. Edino senco smo našli na razglednem kolesu, zato smo se z veseljem z njim odpeljali nekaj krogov, potem pa je bil že čas za Špelino galopiranje po plaži in našo fotografsko dolžnost.

Kot v vojni smo tudi naše današnje načrte sproti prilagajali razmeram na terenu. Po jahanju smo se nameravali zapeljati do plaže Omaha, da bi od tam lahko dediju Stanetu poslali razglednico, si ogledali kraj izkrcanja in obiskali ameriško pokopališče, pa ni bilo od tega nič. Čeprav je tukaj vrhunec turistične sezone in je dan do desetih zvečer, pokopališče zaprejo ob pol petih. Ok, to pol odpade. A bi bil čas vsaj za 360-stopinjski kino v Arromanchesu? Nope, ga zaprejo ob petih.

Tako je generalštab sklenil, da obiščemo angleško pokopališče v Hermanvillu, Omaho izpustimo, v Arromanchesu pa znanje zgodovine obnovimo oz. pridobimo v muzeju o dnevu D. Čeprav nam je bilo zaradi prilagoditve žal, je bil tudi sprehod med grobovi 1000 angleških fantov precej pretresljiv. Vrsta za vrsto belih spomenikov z osnovnimi podatki in ganljivimi ali pogumnimi mislimi in podpisi najožjih družinskih članov. Koliko fantov, starih večinoma nekaj čez 20 let, precej pa jih ni doživelo niti 20, je padlo v nekaj dneh … Pred spomeniki rastejo rože, nekaj pa jih krasijo tudi bolj sveži dokazi obiskov - najbrž - potomcev.

Muzej o dnevu D je kar kul, na ogled je nekaj informativnih filmov, predmeti in posnetki vojakov ter makete, veliko pozornosti pa je posvečene ad hoc pristanišču, ki so ga v Arromanchesu postavili praktično v nekaj dneh po izkrcanju in katerega nekaj ostankov je v morju vidnih še danes. Ker so vedeli, da bodo morali poskrbeti za stalen dovoz vojakov in opreme ter odvoz ranjenih, večja pristanišča na obali pa so imeli Nemci dobro utrjena, so že mesece prej načrtovali, kako bodo hitro postavili nekaj provizoričnih pristanišč. Sicer so delovala samo od junija do septembra, ampak brez njih bi bilo izkrcanje težko uspešno.

Če vas zanima več o tem, si poglejte na spletu, za vzbuditev dodatnega navdušenja pa samo dve zanimivosti. Da Nemci ne bi vedeli, kaj počnejo ter koliko opreme in vojakov je prišlo, so okrog pristanišča stalno delali umetno meglo. Da bi dobili čim natančnejše podatke o topografiji Normandije, pa je BBC v mesecih pred izkrcanjem za Britance in Francoze organiziral nagradni natečaj, v katerem jih je pozival k pošiljanju razglednic iz Normandije. Pa naj še kdo reče, da niso bili iznajdljivi!