Kako se ohladiti v Rouenu?

| Gregor | 313 besed

Danes je prvič, da je avto ostal parkiran cel dan. 😁👍 Rouen ima sicer dokaj preprost sistem za najem koles, vendar za razliko od Dunaja aplikacija ne omogoča izposoje več koles z enim računom, obe naši punci pa še nimata plačilnih kartic, zato smo spet ostali na nogah. Razdalje na srečo niso velike, nam jo je pa malo zagodla netipična vročina, imeli smo več kot 35 stopinj. Tipične avgustovske temperature so tukaj navadno kakih 10 stopinj nižje, tako da so se nekateri gostinski lokali morali znajti na različne načine, npr. z ad hoc namestitvijo hlajenja.

Najprej smo si ogledali galerijo. Punci sicer nista preveč uživali, nama pa je bila zelo všeč. Velika platna, krasne slike in ravno prava doza, muzej ni ne prevelik ne premajhen. Najbolj mi je ostala v spominu slika (poročne) gostije (Un repas de noces à Yport), vsak lik na sliki ima neko svojo zgodbo. Slika je ogromna (220 x 392 cm), kar omogoča, da so ljudje na njej v naravni velikosti.

Obisku galerije je sledila obvezna odkupnina za baje večurno potrpežljivost, zato so si punce privoščile dobrote iz lokalne slaščičarne.

Pred soncem smo se nato zatekli v hlad protestantske cerkve, ki je tako ogromna, da je v njej izobešen napis, da ne gre za znano Rouensko katedralo.

Sledila je pavza za pivo in popoldanski počitek. Obiskati smo hoteli še trgovino s čarovniškimi pripomočki, vendar nas je pričakal listek, da imajo tudi oni pavzo do 14h, kar se nam je zdelo čudno, ker je ura bila že več kot pet popoldan, očitno je bilo tudi njim vroče. :)

Sara si je za večerjo zaželela azijsko hrano, tokrat smo čilije izpustili, saj je bilo v gostilnici krepko čez 30 stopinj.

Za večerno zabavo smo odigrali še nekaj iger taroka in se pomerili v namiznem nogometu, starša sva bila tokrat brez prave konkurence, za kak handikap pa nisva prejela dovolj velike podkupnine.