Skoraj že v Bretaniji

Hej hoj!

Najprej vas moram obvestiti, da je bil zajtrk v včerajšnem hotelu vreden denarja. Imel je sveže rogljičke, sir brie, trdo kuhana jajca …

Danes smo pot nadaljevali s še enim dnevom same vožnje. Vmes smo se ustavili le v srednje velikem mestu Poitiers, v katerem pa ni bilo praktično nič ljudi. Smo imeli kdaj občutek, kot da raziskujemo kakšno zapuščeno mesto. Kakorkoli, tam smo se ustavili v Starbucksu na mafinu in kolačih, si potem ogledali katedralo ter jo spet mahnili proti zahodu. Ker je bila Sara spet lačna, smo se ustavili v prav posebno čudnem McDonald’su, saj smo dobili pomfri in Mcnagce kar v plastičnih posodicah, ati pa je kavo prav tako dobil v plasičnem kozarčku. Vsi so bili namenjeni pomivanju, kar je, recimo, kar v redu, saj teoretično potrebuješ manj papirja.

Po odličnem kosilcu smo se odpravili proti hotelu, ki je v resnici prav kul. Ati je sicer bolj nesrečen, ker sta edina restavracija in bar danes zaprta, zato smo se odpeljali v kakšnih 10 min oddaljen bar, kjer smo vsak nekaj popili in spet pojedli nekaj piščanecev. Smo pa bili po mojem edini turisti, vsaj po registrskih tablicah sodeč. V glavnem, bilo je prav fino. Zdaj sem pa že precej zmatrana, tako da grem kar spat. Lahko noč. 😴