Še malo morja za konec
Po odjavi iz hotela, smo na recepciji prosili, če nam lahko do popoldneva shranijo kovčke, let domov imamo namreč šele ob 22tih zvečer.
Kljub temu, da je Japonska otok, do sedaj morja še nismo veliko videli, zato smo se odločili, da gremo danes do Nagojskega pristanišča. Tam smo si ogledali pomorski muzej. V muzeju je bil tudi simulator na katerem sva se s Saro pomerila v parkiranju čezoceanske ladje. Obema je uspelo! Poleg šofiranja ladje sva se preizkusila tudi v razlaganju kontejnerjev.
Del muzejske razstave je tudi čisto prava ladja dolga okrog 70m, ki je 20 let aktivno sodelovala pri japonskem raziskovanju Antarktike. Ladja ima celo svoj hangar in helikopter.
Nazadnje smo se povzpeli še na razgledni stolp. Kjer smo poleg pristanišča lahko opazovali predstavo delfinov v bližnjem akvariju.
Po vrnitvi v hotel smo se odpravili proti letališču in trenutno čakamo na naš večerni let proti Helsinkom.
Zadnji dan
Naše počitnice se približujejo koncu, zadnji dan smo se potikali po Nagoji. Prvič se je zgodilo, da nas zjutraj ni pričakala vročina, bilo je prijetnih 29 stopinj. Očitno smo se na vročino že tako navadili, da smo že razmišljali o puloverjih.
Najprej smo obiskali Nagojski grad. Grad je zelo podoben tistemu v Osaki. Dokončan je bil leta 1615. Nagoja je takrat postala pomembno mesto zaradi svoje strateške lege na poti med Kjotom (kjer je živel cesar) in Tokiom (kjer je prebival shogun). Grad je bil popolnoma uničen v bombardiranju Nagoje med 2. svetovno vojno.
Zaradi nacionalnega pomena so ga leta 1959 ponovno zgradili. Notranjost gradu ni odprta za javnost, zaradi nezadostne potresne odpornosti 😓. Lahko pa smo si ogledali manjšo palačo, ki stoji ob gradu. V njej so prebivali shoguni, ko so obiskali Nagojo.
Ko smo se naveličali potepanja po grajskih vrtovih smo se ustavili na kavi in soku v Oazi 21. Zanjo smo slučajno izvedeli pri včerajšnjem ogledu pomanjšanih znamenitosti v Legolandu. Nakupovalni center z avtobusno postajo ima stekleno streho napolnjeno z vodo (baje je zaradi tega manj vroče).
Po počitku smo zavili v muzej elektrike, ki je imel kar nekaj zanimivih eksperimentov, le malo več angleških razlag ne bi škodilo. Dan smo zaključili z obveznim obiskom karaok (glej Sarin blog) 🎤.
Zapoj
Ena stvar, ki smo jo ves dopust hoteli početi je, da gremo na karaoke. To deluje tako, da vsaka skupina dobi eno sobico, ki je zvočno izolirana in potem tam brez sramu, da bi te kdo slišal, poješ. Mi smo vzeli za eno uro pa se mi je zdelo kar malo malo. Ati je slavnostno otvoril, potem pa smo mu sledili Miha, Urban, Luka in jaz. Preden greš noter, si lahko vzameš pijačo, ki jo lahko dofilaš kolikokrat hočeš. Jaz sem pela pesmi od Abbe in sicer najprej Mamma mia potem pa še Dancing queen. Meni se je zdela zanimiva izkušnja.
Lego, Lego, Legoland!!!!
Včeraj smo obiskali zabaviščni park na temo lego kock in sicer.. LEGOLAND!!!! Na začetku sem imela nizka pričakovanja, saj je to zabaviščni park za otroke, ampak sem se močno motila saj je bilo zelooooo zabavno.
Najprej smo šli na eno ful kul vožnjo na kateri stojiš in si kot na nekem skuterju na vodi. Okoli te špricajo, a lahko bremzaš pa velike pospeške maš. Potem smo šli na neko podmornico, kjer okoli tebe plavajo prave ribe ter pravi morski psi!!! Potem sva s Špelo šli na mini prosti pad.
No v glavnem šli smo še na par vrtiljakov potem pa še na veliki zmajev vlakec, ki je edini tak primeren vlakec za nas tri. Obiskali smo še 4D kino ter šli na nek advanture ride, kjer se na avtomobilčku pelješ po piramidi (notranjosti). Za kosilo smo jedli piščanca ter pomfri v obliki legic. Za večerjo pa smo šli na suši belt, o katerem je več povedala Špela.
Suši time
Danes smo šli na suši 😀! Že včeraj, ko smo šli mimo restavracije s sušijem mi je ati obljubil, da ga gremo danes jest. Na vlaku za Legoland, pa je Sara našla suši gostilno, v kateri bi tudi ona lahko kaj jedla. Tako smo zvečer začeli lov na suši. Po nekaj manj kot desetih minutah smo le našli dvigalo, ki nas je peljalo v dvanajsto nadstropje neke stolpnice.
Ko smo prispeli, nam je natakarica takoj dodelila mizo v separeju, mimo katerega je vozil tekoči trak. Hitro smo preko tablice naročili hrano in še hitreje smo jo tudi dobili - suši po tekočem traku, zrezke za Saro pa nam je natakarica kar prinesla. Suši je bil seveda zelo dober (mega odličen), Sara je pa tudi rekla, da je bil zrezek dober. Tako je bilo vse skupaj hitro in učinkovito. Zdaj se pa ravno menimo, da bi jutri vse skupaj ponovili 😅.