Hej hoj, danes končno pišem iz Osake, kjer smo odšli na EXPO (svetovna razstava mest in držav). Na splošno je bilo doživetje noro dobro. Kljub temu, da je bilo neverjetno veliko ljudi, se je dalo prebiti v paviljone brez predolgega čakanja v vrstah.

Seveda moram omeniti tudi to, da nismo obiskali najbolje ocenjenih paviljonov. Ogledali smo si več ali manj manjše. Izpustili smo Ameriko, Francijo, Španijo, Portugalsko… Skratka vse večje paviljone. Ogledali pa smo si Korejo, Avstralijo, Turkmenistan, Kitajsko, Indijo in še nekatere manjše države, ki si paviljone delijo z drugimi državami.

Najbolj nepozaben bo zagotovo obisk Slovenije, saj so ga vodili zelo prijazni Slovenci. Že ko smo prišli, je takoj ugotovila, da smo tudi mi Slovenci, zato nam je kar takoj dala majhne broške, na katerih piše “I Feel Slovenia”. Potem smo se začeli pogovarjati o Japonski, tej razstavi, drugih Japoncih… Tam smo se na koncu zadržali več kot pol ure. Na koncu pa nam je še dala majhne stvari, ki jih privežeš na kovček, da na njem pišejo tvoji podatki.

Zvečer ob osmih se je začel light show. Bilo je mega saj je bilo vse narejeno z droni, na katerih so bile lučke. Skupaj pa so oblikovali različne slike. Okoli devetih smo odšli še jest v McDonalds, zdaj pa se odpravljamo spat 😴😴😴. Lahko noč in se beremo spet jutri.

Prvi dan v Osaki je bilo tako vroče, da se je naš del skupine (ati-Grega, jaz, Špela) odločil za sprostitveni dan v SPA Worldu. Gre za resort, ki zaseda celo stolpnico, hrana, biljard, ping-pong, savne za moške, savne za ženske, garderobe za moške, garderobe za ženske, na vrhu stolpnice pa so tobogani, počasna reka in infinity pool.

S podzemno železnico smo se odpeljali v tisti del mesta. Najprej smo morali plačati, potem pa smo se sezuli in čevlje odložili v omarici za čevlje. V denarnicah smo našli 100 jenov. Tri v Špelini denarnici in dva v atijevi. Odločili smo se, da bomo za omarice za čevlje uporabili Špeline kovance.

Nato smo iskali garderobe v katerih bi se preoblekli. Moški in ženske so imeli ločene garderobe, tako da smo se ločili (garderobi sta bili v različnih nadstropjih) ter ostali v zvezi preko telefonov. A če si hotel zakleniti omarico, si moral dati 100 jenov. Midve s Špelo nisva več imeli kovancev za 100 jenov, tako da smo se morali dobiti, da nama je ati dal 100 jenov. Po tem je vse šlo gladko naprej, vendar si moral za vse stvari posebej doplačati - še za tobogane (500 jenov na osebo za eno vožnjo). Ko smo se naveličali kopanja, smo odigrali eno igro biljarda. Jaz in Špela sva prvič igrali biljard a nama je baje kar dobro šlo. Cela izkušnja je stala približno 60 evrov za vse skupaj.

Živjo, spet. Zdej neki cajta nisem nič pisala, ker sem nekako vedno zaspala preden sem kaj uspela napisati 🫣. Zadnje dni smo namreč prehodili kar precej kilometrov. Zvečer pa samo padli v posteljo in spali ko dojenčki do zjutraj. Japonska na splošno je precej drugačen narod od ostalih, na primer, pred avtobusom vedno naredijo lepo in urejeno vrsto. Razen danes - ker je trenutno na Japonskem veliko turistov in verjetno tudi zaradi tega, ker je danes nedelja, smo bili danes na avtobusu, ko ene sardele. Dobesedno. Tako smo se tlačili, da smo komaj dihali noter.

Zdaj pa na drugo temo… Danes se mi je končno uresničila želja: šli smo na pravi japonski suši. Juhuuu. Zelo je bil dober, vendar tudi zelo drag, zato sem morala potem pojesti še 3 pohane rakce, ki so bili mimogrede zelo okusni. Potem pa so ostali člani posadke odšli še na ramen, ki pa ga jaz nisem jedla, ker nisem bila nič več lačna.

Danes smo zaključili in obdelali prvo mesto (Kjoto), jutri se bomo pa preselili v Osako. Se beremo spet jutri na novi destinaciji 👋.

Še vedno je zelo vroče in brez oblačka. Celo Japonsko je zajel vročinski val, kar je za deževno dobo precej neobičajno. Danes je bilo kar 37 stopinj. Dopoldne smo si pogledali zlato pagodo, enega najbolj zrihtanih templjev v Kjotu. Okoli templja je lično jezerce z otočkom, in ob taki vročini bi z veseljem počofotali v njem. Na žalost to ni mogoče, saj je smer in pot ogleda zelo natančno začrtana, verjetno zaradi množice turistov, ki tempelj obišče vsako leto. Danes je bilo baje še malo ljudi, kljub temu, da je bila nedelja (deževna doba odvrne mnogo turistov - hehe).

Za zaključek nas je Urban povabil še na tradicionalno čajanko s kolačkom, večina se nas je odločila za ledeni čaj 😁.

Popoldne smo se odločili za klimatizirane prostore - obiskali smo akvarij. Špela je vsa vesela ugotovila, da so vsi napisi v japonščini in da se ne bo treba nič ustavljat pri tablah in čakati name, da bi vse prebral. Rekla je, da je bil to najboljši akvarij do sedaj. Za konec smo si ogledali še šov z delfini, ki so japonščino razumeli bolje od nas.

Dan smo zaključili z ogledom tržnice z najbolj tipičnimi japonskimi prigrizki, ker pa so bili to samo prigrizki (kar je baje tipično za japonsko kulinariko) smo potem seveda odšli pojest še nekaj konkretnega.

Gostilne tu so precej specializirane in če imaš enega otroka, ki bi rad jedel suši in drugega, ki bi rad jedel ramen, boš jedel 2x. Ramen je okusna juha, podobna naši goveji juhi z rezanci, v katero pa dajo še natanko narezane kose govedine in svinjine - zelo je bila okusna.

Danes smo se zbudili ob osmih (no jaz sem se 8.20) in smo šli na zajtrk. Bil je okusen, imeli so rezance, tempuro, palačinke, rogljičke, vaflje in še bi lahko naštevala. Po kratkem počitku po zajtrku smo se z avtobusom odpeljali do prvega templja, ter si ga ogledali, ter se sprehodili okoli njega. Bilo je tudi nekaj lepih lokacij za slikanje. Potem smo odšli do drugega templja, nad katerim je bil velik kip Bude.

Postajali smo lačni, tako da smo se dogovorili, da gremo na kosilo, vendar se naše želje niso ravno skladale, tako da je ati vztrajal, da gremo v Šajzerijo. To je restavracija v kateri imajo italijanske jedi, ki so malo prilagojene japonskim jedem. Jedi so bile zelo poceni (eni špageti s škampi so bili 2 evra). Jedi so bile sicer primerne ceni, a smo se še vseeno približno najedli. Ustregli smo še Mihovim željam ter obiskali Nintendo Store. Na koncu smo malce raziskali še star del mesta, potem pa se s podzemno železnico odpeljali nazaj v hotel, kjer smo odigrali še eno igro Super Mario Party.