Bibavica

| Gregor | 211 besed

Gibanje morske gladine je na Atlantiku precej bolj izrazito kot pri nas. Plimovanje ni omejeno samo na obale, ampak tudi na ustja rek. Nastop plime in oseke je odvisen od gibanja Lune, Sonca in vremenskih razmer, prav tako ne nastopita vsak dan ob istem času. Za oceno, kako visoko se bo morje dvignilo, je najbolje pogledati koledar na internetu.

V kraju Auray se reka Le Loc’h izliva v Morbihanski zaliv. Kljub oddaljenosti nekaj kilometrov od morja gladina reke zaniha za 3 metre, kar dodobra napolni oziroma sprazni rečno strugo.

Kraja Mont-Saint-Michel in Saint-Malo imata razliko med najnižjo in najvišjo točko tudi do 13 metrov.

Pomoli v pristaniščih tu niso takšni, kot smo jih navajeni, saj bi bili večino dneva neuporabni. Ladje se ustavijo ob nekakšnih klančinah, ob plimi vstopimo višje, ob oseki pa nižje.

Tudi pri parkiranju moramo biti previdni, k sreči nas na to opozarjajo z znaki.

Da razlika med najnižjo in najvišjo točko ni vsak dan enaka, smo spoznali tudi sami. Ko smo obiskali Mont-Saint-Michel, se mesto ni spremenilo v otok, tudi ob maksimalni plimi (kljub potrpežljivemu čakanju ☹️).

Kljub vsemu je hitrost prihajanja plime, še posebno v plitvinah okoli Mont-Saint-Michela, zanimiva in vredna ogleda. Tudi z varne oddaljenosti, visoko na obzidju, vidimo, kako kopno izginja v penečem morju.