Vodni stolpi

Pokrajina Bretanje in Normandije je dokaj ravna, sploh če jo primerjamo s Slovenijo. Pšenična polja in pašniki, do koder seže pogled. Ceste imajo malo ovinkov, ponavadi vidiš kilometre daleč (razen če nisi ravno sredi koruznega polja). Za raznolikost poskrbijo vasice, kjer je okoli cerkve zbranih nakaj 10 hiš.

Za razliko od naših vasi pa cerkev ni edina visoka zgradba v vasi, skoraj vsaka ima namreč tudi zgradbo bolj posvetne narave - vodni stolp.

Vodni stolp ima 2 nalogi; služi kot zalogovnik pitne vode in zagotavlja tlak v vodovodnem sistemu. Še posebno pomembni so stolpi tam, kjer so omrežja majhna (vasi pa med seboj niso povezane). Tlak v majhnih omrežjih bolj niha, saj je zaloga vode v ceveh majhna, tako že majhna poraba povzroči potrebo po vklopu črpalk. Te imajo to slabost , da za svojo delovanje rabijo elektriko in v primeru izpada ne delujejo.

V Sloveniji vodni stolpi niso prav pogosti, razlog tiči v naravnih danostih naše dežele. Znan stolp, ki je še v uporabi (že več kot 100 let), imamo v Kranju. Tisti v Brežicah pa služi samo še kot spomenik.

Kapaciteta in višina stolpa sta načeloma prilagojeni potrebam vasi, tu v Bretanji mi tega sicer nismo opazili, saj so si bili stolpi precej podobni. Poenostavljeno bi lahko govorili o modernistični brutalni železobetonski arhitekturi, njihov namen je bil predvsem praktičen. Zgrajeni so bili večinoma po 2. svetovni vojni, ko je vsaka ruralna skupnost sama gradila svoje vodovodno omrežje.

Na naši poti smo jih našteli krepko čez 50, kakih turističnih informacij pa o njih nisem našel, kljub temu, da so nekateri prav zanimivo porisani, morda so zanimivi samo nam, ki jih nismo navajeni.