Preden smo odšli na Japonsko, smo se zavedali, da odhajamo ravno v času deževne dobe. Na spletu smo prebrali, da je Tokio najbolj deževna prestolnica na svetu. Letno v njem pade kar 2x več dežja kot v Londonu. Dežnike tukaj izposojajo v vseh hotelih in prodajajo v vsaki trgovini. Splet nam je svetoval tudi nakup škornjev.

Zgleda, da se vreme tudi tukaj spreminja, saj smo na Japonskem že 14 dni pa še nismo rabili dežnikov. Še več, prav vsak dan do sedaj je sijalo sonce.

Na žalost pa sončno vreme tukaj pomeni zelo visoke temperature. Ves čas bivanja so dnevne temperature krepko čez 30 stopinj, največ so se povzpele celo do 37 stopinj. V mestih je zaradi obilice betona in asfalta kot v pečici. Tukajšnji mediji pišejo, da je bil letošnji junij najtoplejši od začetka meritev. Tako vroče je tukaj ponavadi avgusta.

In kako to prenašamo? V času najhujše vročine se umaknemo v park, v trgovino, v podzemlje ali pa v muzej, kosilo ponavadi spustimo in gremo potem raje na večerjo. Japonci so nekaj let nazaj, zato da bi zmanjšali število smrti zaradi toplotnih udarov, po celi državi postavili avtomate s pijačo. Za ceno okrog enega evra je tako rekoč na vsakem koraku, mogoče dobiti ohlajen zeleni čaj, koka kolo, izotonične napitke ali vodo.

Danes smo bili prvič celi dan v Tokiu. Moram reči, da je to kar veliko mesto z veliko ljudmi. Danes smo šli v Cat cafe, malo na ulice in na neki festival. Najbolj zanimiv je bil seveda Cat cafe.

Ko smo prišli do tja, smo najprej morali sezuti čevlje, dobili smo tudi copate. Potem smo si lahko vzeli brezplačne pijače, kupili pa smo lahko priboljške za mačke. V prostoru z mačkami je bilo okoli 15 mačk.

Imele so veliko umetno drevo na katerega so lahko splezale, veliko košar in še več igrač. Mačke so bile zelo prijazne, vendar pa so bile zelo občutljive na zvok, zato si rabil biti zelo tiho. Notri smo bili pol ure, potem pa smo nadaljevali s praženjem na tokijskih ulicah.

Nedelja je v Tokiu dan za odhod v park, za šoping ali za poroko. Mi smo obiskali okrožje Harajuku. Začeli smo z obiskom Cat cafeja, o tem si lahko več preberete v Špelinem prispevku. Nedelja je bil zelo vroč dan, odločili smo se, da se ohladimo v prijetni senci visokih dreves Yoyogi parka.

Sredi parka stoji budističen tempelj, kjer v nedeljo, kot po tekočem traku potekajo poroke. V žgočem soncu, sta ženin in nevesta edina, ki sta deležna malo sence pod senčnikom.

Ogledali smo si par obredov, nato pa odšli, do bližnje postaje, ki je znana, da se tam v nedeljo zbirajo cosplayerji. Cosplayerji so oboževalci likov iz risank, iger ali filmov, ki si sešijejo kostume, se v njih oblečejo in potem zbirajo na vnaprej dogovorjenih mestih ali dogodkih. Na žalost je bilo prevroče in razen skupine rockabilijev ni bilo nikogar. Ko smo iskali cosplayerje smo se znašli na festivalu ulične hrane, kjer so nastopale tudi lokalne glasbene skupine. Našli smo si senco in si malo spočili noge in napolnili želodce. Sam bi na festivalu lahko ostal do večera, ostali pa bi si radi še kaj ogledali pa tudi glasba ni bila vsem najbolj všeč. 🔊

Pofirbcat smo odšli še v najbolj prestižno veleblagovnico v Tokiu, kjer v izložbah nimajo cen in kjer lahko v ličnih butikih kupimo najbolj luksuzne znamke iz sveta mode. Za slikanje pred razstavnim panojem hiše Saint Laurent si moral čakati v dolgi vrsti.

Preden smo se odpravili proti domu smo se sprehodili še po ulici, ki je pravo nasprotje prej omenjene veleblagovnice, polna je kričečih napisov, poceni (kitajske) robe in lokalov s hitro prehrano - Azija v malem.

Hej hoj, danes smo se premaknili 600 km bolj severno, in sicer v največje mesto na svetu - Tokio. Pot z vlakom je trajala približno 3 ure.

Ko smo prispeli, smo se še malo peljali s podzemno, potem pa smo se morali povzpeti ene 50 metrov po stopnicah (od tega so bile samo ene 10 metrov tekoče stopnice). U glavnem imeli smo odličen fitnes s kovčki.

Ko se je ati menil za ključe, sva si midve s Saro malo ogledovali brošure za Tokio. Sara je našla super muzej o Harryju Potterju, upam da ga bomo lahko enkrat šli pogledat. Potem smo šli odložit kovčke v sobo in se z podzemno odpeljali do središča mesta, kjer smo šli na stolpnico, ki je imela 56 nadstropij. Tako smo imeli odličen razgled na velikansko pokopališče, ameriško vojaško bazo, park in ogromno letal, ki so letela kar vzporedno. Na koncu smo odšli še na pozno večerjo, zdaj pa se ravno vozimo domov. Mogoče bomo zvečer odigrali še kakšen Mario Party, potem pa bomo šli spat. Lahko noč 🌃.

Danes smo se z vlakom odpeljali v park Nara. Prva srna, ki smo jo videli je hodila po sredini ceste. Tista je bila najbolj posebna saj je bilo težko verjeti, da se srna sprehaja kar na sredi ceste.

Potem pa smo naleteli na pravi val srn in srnjakov. Miha je kupil piškotke, ki jih dobesedno obožujejo. Samo da si v roke dobil piškot, že je bilo pri tebi deset srn.

Če želijo dobiti piškot se ti priklonijo. Malo smo se se sprehajali po parku, potem pa se sprehodili do manjšega templja. Bilo je prav prijetno saj je do tja delno vodila gozdna pot in je bilo manj vroče. Pa še pri templju so srne veliko bolj vljudne saj se ti vedno vljudno priklonijo. Tudi če jim daš majhen del piškota, se ti vljudno zahvalijo s priklonom.

Ko smo prišli iz gozda, smo si ogledali muzej japonskih bogov. Potem smo šli še na kosilo ter se z podzemno odpeljali nazaj domov.