All about Harry Potter

| Špela | 213 besed

Danes smo bili v Harry Potter muzeju. Bilo je norooooo. Notri smo bili več kot pet ur. Ko smo vstopili v stavbo, smo nad nami na stropu zagledali ogromnega zmaja (razpon čez krila ima po moje več kot 10 metrov). V prvem prostoru je bila mini kino dvorana, ogledali smo si film, ki nam je na kratko predstavil muzej. Pot smo nadaljevali v veliko dvorano, kjer je bila maketa Hagrida, francoske ravnateljice, Dumbledorja…

Na kratko je opisan tudi vsak posamezen dom. V nadaljevanju smo videli veliko maket stavb, ki so jih morali zgraditi za snemanje filma. Med ogledom smo na vsaki postaji lahko poslušali zvočne posnetke in iskali določene predmete. Pred zelenim zaslonom smo lahko jahali metle, na Quidditch tekmi smo postali navijači - statisti.

U bistvu smo kar naenkrat postali del filma. Potem smo naredili krajši postanek, kjer smo poskusili Maslenušek oziroma Butterbeer. Ogledali smo si še avtobus Vitez ponočnjak, Hagridovo kočo, in ogromen šah iz prvega dela.

V drugem delu stavbe so bolj natančno predstavili snemanje filma, kako so sestavljali zgradbe, snemali zvoke in kako so vse te makete kasneje premaknili v muzej (lokomotivo in vlak so na Japonsko pripeljali z ladjo). Na koncu pa naju je ati še peljali v McDonalds. U glavnem precej težko bi bilo imeti lepši dan.

V višave

| Gregor | 166 besed

Po obisku živalskega vrta, so nas Urban, Luka in Miha odpeljali še v gostilno, ki so jo obiskali lani, ko so potovali po Japonskem. Gre za tradicionalni japonski žar (yakiniku), kjer si natanko narezane kose mesa speče vsak sam.

Poskusili smo najrazličnejše dele goveda, od bolj cenjenih, kot so rebra, hrbet in jezik pa tudi drobovino, na primer jetrca in vampe (meni najljubše). Zraven smo naročili še riž, zeleno solato z algami in kimči (korejsko kislo zelje). Vse skupaj smo poplaknili z mrzlim pivom. To je bila to najboljša japonska hrana do sedaj.

Po kosilu smo se povzpeli na 643m visoki Skytree, najvišji stolp na Japonskem in 3. najvišji na svetu. Zgradili so ga, ker antene iz Tokio towera, zaradi visokih okoliških zgradb niso več dosegle celotnega Tokia.

Iz 450m visoke ploščadi se vidi daleč, celo 200m stolpnice zgledajo iz te višine prav majhne. Edina slabost samega obiska je, da na stolp spustijo preveč ljudi, tako da je bilo fotografiranje boj za pozicije in bitka potrpežljivosti.

Videli smo pande!

| Špela | 222 besed

Danes smo obiskali živalski vrt v Tokiu. Najprej smo se z podzemno odpeljali nekaj postaj, potem pa šli peš čez park do živalskega vrta. Za vstop nam ni bilo treba nič čakati, ker je bilo začuda zelo malo ljudi. Najprej smo si ogledali različne vrste ptic, pogledali smo veliko različnih medvedov, vider, sov, opic, slonov… Veliko živali pa je bilo v notranjih prostorih, ker je bilo zunaj zelo vroče.

Zato nismo videli tigra, leva, goril in polarnega medveda. Potem smo se ustavili na pijači, ker je bilo zelooo vroče. Ko smo popili smo si ogledali še tjulne in žerjave. Potem pa smo pot nadaljevali na drugo polovico živalskega vrta, kjer smo videli kače, krokodile, žirafe, nosoroge, nilske konje, pingvine, ponije, flaminge, majhne nočne živalce in seveda kot glavno atrakcijo - pande.

V tem živalskem vrtu imajo dve. Samca in samico, ki pa sta ločena. Za ogled samice smo najprej čakali okoli 20 minut. Ko smo prišli noter, so nam s štoparico izmerili 2 minuti, potem pa nas je varnostnica s palico pregnala ven.

Kasneje smo šli pogledat še samca, vendar smo tam čakali samo 10 minut, notri pa smo bili malo manj kot dve minuti. V živalskem vrtu smo bili na koncu več kot 4 ure in pol. Bilo je res nepozabno, imeli so ogromni živali, bilo je samo res zelo vroče.

Game-on

| Sara | 129 besed

Na tem potovanju smo že dvakrat obiskali igralnico. Enkrat v Kjotu in enkrat v Tokiu. Tista v Kjotu je bila manjša, saj je imela samo eno nadstropje, tista v Tokiu pa je imela šest nadstropij.

V prvem in drugem nadstropju so bile mašine z nagradami. V tretjem so bile kabine za slikanje, v četrtem si lahko igral igre kot so Mario Kart. V petem nadstropju so bile plesne in glasbene igre (moje najljubše), v šestem pa so bile starejše igre kot so Pong, fliper in jahanje.

Imeli pa so tudi dve mašini z nagradami. Na prvi smo ujeli nekaj bonbonov, na drugi pa štiri snacke. Če smo že ravno pri igrah, moram omeniti, da imamo zvečer pogosto večer igric, kjer se vsi zabavamo ob igranju igrice Super Mario party.

Iluzije

| Sara | 113 besed

Danes smo obiskali muzej iluzij. To je v bistvu muzej v katerem na stene s projektorji prikažejo čudovite slike. V prvi sobi smo videli rože in metuljčke. Potem pa smo videli še sobo s kockami, kroglami, ki se peljejo, kroglami, ki visijo iz stropa, z visečimi trakci z lučkami, s štangami ter sobo z meglo.

Šli smo tudi v čajnico v kateri si lahko naročil pravi čaj in sladoled. Nato ti na čaj projicirajo rožice, sladoled pa ti osvetlijo. Meni je bil sladoled všeč, čaj pa ne preveč.

Bila je tudi soba v kateri si z voščenkami narisal morsko žival.

Sliko so nato poskenirali in pojavila se je skupaj z drugimi v morju.