Danes smo obiskali živalski vrt v Tokiu. Najprej smo se z podzemno odpeljali nekaj postaj, potem pa šli peš čez park do živalskega vrta. Za vstop nam ni bilo treba nič čakati, ker je bilo začuda zelo malo ljudi. Najprej smo si ogledali različne vrste ptic, pogledali smo veliko različnih medvedov, vider, sov, opic, slonov… Veliko živali pa je bilo v notranjih prostorih, ker je bilo zunaj zelo vroče.

Zato nismo videli tigra, leva, goril in polarnega medveda. Potem smo se ustavili na pijači, ker je bilo zelooo vroče. Ko smo popili smo si ogledali še tjulne in žerjave. Potem pa smo pot nadaljevali na drugo polovico živalskega vrta, kjer smo videli kače, krokodile, žirafe, nosoroge, nilske konje, pingvine, ponije, flaminge, majhne nočne živalce in seveda kot glavno atrakcijo - pande.

V tem živalskem vrtu imajo dve. Samca in samico, ki pa sta ločena. Za ogled samice smo najprej čakali okoli 20 minut. Ko smo prišli noter, so nam s štoparico izmerili 2 minuti, potem pa nas je varnostnica s palico pregnala ven.

Kasneje smo šli pogledat še samca, vendar smo tam čakali samo 10 minut, notri pa smo bili malo manj kot dve minuti. V živalskem vrtu smo bili na koncu več kot 4 ure in pol. Bilo je res nepozabno, imeli so ogromni živali, bilo je samo res zelo vroče.

Na tem potovanju smo že dvakrat obiskali igralnico. Enkrat v Kjotu in enkrat v Tokiu. Tista v Kjotu je bila manjša, saj je imela samo eno nadstropje, tista v Tokiu pa je imela šest nadstropij.

V prvem in drugem nadstropju so bile mašine z nagradami. V tretjem so bile kabine za slikanje, v četrtem si lahko igral igre kot so Mario Kart. V petem nadstropju so bile plesne in glasbene igre (moje najljubše), v šestem pa so bile starejše igre kot so Pong, fliper in jahanje.

Imeli pa so tudi dve mašini z nagradami. Na prvi smo ujeli nekaj bonbonov, na drugi pa štiri snacke. Če smo že ravno pri igrah, moram omeniti, da imamo zvečer pogosto večer igric, kjer se vsi zabavamo ob igranju igrice Super Mario party.

Danes smo obiskali muzej iluzij. To je v bistvu muzej v katerem na stene s projektorji prikažejo čudovite slike. V prvi sobi smo videli rože in metuljčke. Potem pa smo videli še sobo s kockami, kroglami, ki se peljejo, kroglami, ki visijo iz stropa, z visečimi trakci z lučkami, s štangami ter sobo z meglo.

Šli smo tudi v čajnico v kateri si lahko naročil pravi čaj in sladoled. Nato ti na čaj projicirajo rožice, sladoled pa ti osvetlijo. Meni je bil sladoled všeč, čaj pa ne preveč.

Bila je tudi soba v kateri si z voščenkami narisal morsko žival.

Sliko so nato poskenirali in pojavila se je skupaj z drugimi v morju.

Preden smo odšli na Japonsko, smo se zavedali, da odhajamo ravno v času deževne dobe. Na spletu smo prebrali, da je Tokio najbolj deževna prestolnica na svetu. Letno v njem pade kar 2x več dežja kot v Londonu. Dežnike tukaj izposojajo v vseh hotelih in prodajajo v vsaki trgovini. Splet nam je svetoval tudi nakup škornjev.

Zgleda, da se vreme tudi tukaj spreminja, saj smo na Japonskem že 14 dni pa še nismo rabili dežnikov. Še več, prav vsak dan do sedaj je sijalo sonce.

Na žalost pa sončno vreme tukaj pomeni zelo visoke temperature. Ves čas bivanja so dnevne temperature krepko čez 30 stopinj, največ so se povzpele celo do 37 stopinj. V mestih je zaradi obilice betona in asfalta kot v pečici. Tukajšnji mediji pišejo, da je bil letošnji junij najtoplejši od začetka meritev. Tako vroče je tukaj ponavadi avgusta.

In kako to prenašamo? V času najhujše vročine se umaknemo v park, v trgovino, v podzemlje ali pa v muzej, kosilo ponavadi spustimo in gremo potem raje na večerjo. Japonci so nekaj let nazaj, zato da bi zmanjšali število smrti zaradi toplotnih udarov, po celi državi postavili avtomate s pijačo. Za ceno okrog enega evra je tako rekoč na vsakem koraku, mogoče dobiti ohlajen zeleni čaj, koka kolo, izotonične napitke ali vodo.

Danes smo bili prvič celi dan v Tokiu. Moram reči, da je to kar veliko mesto z veliko ljudmi. Danes smo šli v Cat cafe, malo na ulice in na neki festival. Najbolj zanimiv je bil seveda Cat cafe.

Ko smo prišli do tja, smo najprej morali sezuti čevlje, dobili smo tudi copate. Potem smo si lahko vzeli brezplačne pijače, kupili pa smo lahko priboljške za mačke. V prostoru z mačkami je bilo okoli 15 mačk.

Imele so veliko umetno drevo na katerega so lahko splezale, veliko košar in še več igrač. Mačke so bile zelo prijazne, vendar pa so bile zelo občutljive na zvok, zato si rabil biti zelo tiho. Notri smo bili pol ure, potem pa smo nadaljevali s praženjem na tokijskih ulicah.