Tipična tokijska nedelja

| Gregor | 273 besed

Nedelja je v Tokiu dan za odhod v park, za šoping ali za poroko. Mi smo obiskali okrožje Harajuku. Začeli smo z obiskom Cat cafeja, o tem si lahko več preberete v Špelinem prispevku. Nedelja je bil zelo vroč dan, odločili smo se, da se ohladimo v prijetni senci visokih dreves Yoyogi parka.

Sredi parka stoji budističen tempelj, kjer v nedeljo, kot po tekočem traku potekajo poroke. V žgočem soncu, sta ženin in nevesta edina, ki sta deležna malo sence pod senčnikom.

Ogledali smo si par obredov, nato pa odšli, do bližnje postaje, ki je znana, da se tam v nedeljo zbirajo cosplayerji. Cosplayerji so oboževalci likov iz risank, iger ali filmov, ki si sešijejo kostume, se v njih oblečejo in potem zbirajo na vnaprej dogovorjenih mestih ali dogodkih. Na žalost je bilo prevroče in razen skupine rockabilijev ni bilo nikogar. Ko smo iskali cosplayerje smo se znašli na festivalu ulične hrane, kjer so nastopale tudi lokalne glasbene skupine. Našli smo si senco in si malo spočili noge in napolnili želodce. Sam bi na festivalu lahko ostal do večera, ostali pa bi si radi še kaj ogledali pa tudi glasba ni bila vsem najbolj všeč. 🔊

Pofirbcat smo odšli še v najbolj prestižno veleblagovnico v Tokiu, kjer v izložbah nimajo cen in kjer lahko v ličnih butikih kupimo najbolj luksuzne znamke iz sveta mode. Za slikanje pred razstavnim panojem hiše Saint Laurent si moral čakati v dolgi vrsti.

Preden smo se odpravili proti domu smo se sprehodili še po ulici, ki je pravo nasprotje prej omenjene veleblagovnice, polna je kričečih napisov, poceni (kitajske) robe in lokalov s hitro prehrano - Azija v malem.

Velik premik

| Špela | 174 besed

Hej hoj, danes smo se premaknili 600 km bolj severno, in sicer v največje mesto na svetu - Tokio. Pot z vlakom je trajala približno 3 ure.

Ko smo prispeli, smo se še malo peljali s podzemno, potem pa smo se morali povzpeti ene 50 metrov po stopnicah (od tega so bile samo ene 10 metrov tekoče stopnice). U glavnem imeli smo odličen fitnes s kovčki.

Ko se je ati menil za ključe, sva si midve s Saro malo ogledovali brošure za Tokio. Sara je našla super muzej o Harryju Potterju, upam da ga bomo lahko enkrat šli pogledat. Potem smo šli odložit kovčke v sobo in se z podzemno odpeljali do središča mesta, kjer smo šli na stolpnico, ki je imela 56 nadstropij. Tako smo imeli odličen razgled na velikansko pokopališče, ameriško vojaško bazo, park in ogromno letal, ki so letela kar vzporedno. Na koncu smo odšli še na pozno večerjo, zdaj pa se ravno vozimo domov. Mogoče bomo zvečer odigrali še kakšen Mario Party, potem pa bomo šli spat. Lahko noč 🌃.

Srna pri srni

| Sara | 160 besed

Danes smo se z vlakom odpeljali v park Nara. Prva srna, ki smo jo videli je hodila po sredini ceste. Tista je bila najbolj posebna saj je bilo težko verjeti, da se srna sprehaja kar na sredi ceste.

Potem pa smo naleteli na pravi val srn in srnjakov. Miha je kupil piškotke, ki jih dobesedno obožujejo. Samo da si v roke dobil piškot, že je bilo pri tebi deset srn.

Če želijo dobiti piškot se ti priklonijo. Malo smo se se sprehajali po parku, potem pa se sprehodili do manjšega templja. Bilo je prav prijetno saj je do tja delno vodila gozdna pot in je bilo manj vroče. Pa še pri templju so srne veliko bolj vljudne saj se ti vedno vljudno priklonijo. Tudi če jim daš majhen del piškota, se ti vljudno zahvalijo s priklonom.

Ko smo prišli iz gozda, smo si ogledali muzej japonskih bogov. Potem smo šli še na kosilo ter se z podzemno odpeljali nazaj domov.

Smoothie nas drži pokonci

| Sara | 65 besed

Še ena dobra stvar, da imamo sabo Miha, Urbana in Luka je, da so v 7/11 našli smoothie. To je ubistvu skodelica z zmrznjenim sadjem, ki jo kupiš potem pa zmiksaš in daš notri slamico. Meni je najboljši beries & yogurt. Če ga želi kdo poskusiti, vam lahko povem sestavine:

  • ​borovnice,
  • ​jagode,
  • banana,
  • malo vode in
  • jogurt

Drugače pa prodajajo še zelenjavnega, acai in jagodnega.

Časovna kapsula

| Gregor | 210 besed

Po 3 dneh zabavnih doživetij v Osaki je napočil še čas za malo kulture.

Osaka je danes milijonsko mesto, kar se najbolj vidi po gneči na ulicah in podzemni. Tudi nebotičnikov visokih nad 100m je tukaj ogromno, toliko jih nisem videl v nobenem evropskem mestu.

V poslovni četrti Umeda smo se povzpeli na 2, ki sta povezana z mostom. Iz steklenega dvigala, ki se hitro vzpenja, mesto vidiš iz čisto druge perspektive.

Kot kontrast nebotičnikom, v mestu stoji eden izmed najlepše ohranjenih srednjeveških gradov na Japonskem iz 16. stoletja.

Ta sicer ni na hribu kot ljubljanski, je pa zato obdan z obrambnim jarkom, ki je še danes napolnjen z vodo. Jarek je res ogromen, tako ogromen, da po njemu danes vozijo turistične ladjice!

Leta 1970 je Osaka, tako kot letos, gostila svetovno razstavo Expo. To je bil največji mednarodni dogodek na Japonskem do tedaj. Eden od bolj zanimivih projektov v sklopu svetovne razstave, je bila tudi priprava časovne kapsule. Odločili so se, da jo zakopljejo na dvorišču gradu. Kapsulo z več kot 2000 artefakti bodo odprli šele leta 6970, čez 5000 let. Za vsak slučaj (Japonci so pač ziheraši) pa so zakopali še eno identično kapsulo, ki jo bodo odprli in preverili vsakih 100 let, prvič so jo leta 2000.