Nagoja

| Špela | 177 besed

Zgodaj zjutraj (malo čez ena) smo prispeli v Helsinke potem pa smo imeli nekih 12 ur dolg let. Jaz sem skoraj cel let prespala, drugače je bilo pa ful veliko filmov, tko vsi Harry Potterji, ful teh novih filmov… Kasneje, ko smo pristali v Nagoji smo si najprej zrihtal vse te kartice, ki jih lahko uporabljaš v trgovinah, za vlake plačevat… Pol smo prišli v hotel za ene pol ure, pol pa je Urban najdu nekaj za jest. Meniji niso bili nič napisani v angleščini, vse je pisalo v hiragani pa v katakani, tko da smo na koncu vprašali, če imajo kakšne piščance, pol smo pa nekega pohanega piščanca jedel. Po večerji nas je Miha prepričal, da gremo še v 7/11, kjer v bistvu lahko kupiš zmrznjeno sadje in potem imaš tam eno napravo za miksanje in pol daš ti to sadje noter in ti zmiksa in v bistvu imaš smoothie. Na koncu pa smo še neke oreščke kupil pa smo še malo oreščke pol v sobi jedli. Spat smo pa šli okoli enih. Bye bye 👋

Tole bo pa dolgih 24h

| Sara | 145 besed

Danes ob 12h se je začela naša pot na Japonsko. Začeli smo z dvourno vožnjo do Benetk, kjer smo čas na prvi let preganjali z igranjem igric na telefonu in Nintendo Switchu. Tri ure pred letom smo na check-inu oddali kovček, ter odšli skozi security, kjer smo na srečo vsi srečno prišli skozi. Urban in Miha sta odšla v lounge ter si tam privoščila malico, mi pa smo se zadovoljili s pivom / poweradom / ledenim čajem. Po približno eni uri smo se vkrcali na mini avijon s katerim smo se odpeljali do Helsinkov (Finska). Sonce je tam zašlo šele okoli pol polnoči. Iz Finske nas je čakal samo še let na katerem smo bili kar 12h 50min. Imeli so tudi kar dobro ponudbo filmov tako, da nam ni bilo preveč dolgčas. Sama sicer nisem ravno dolgo spala, a je bila še vseeno zanimiva izkušnja.

Najdaljši dan v mojem življenju

| Špela | 141 besed

Potovanje se je končno začelo! Okoli 12ih nas je Miha pobral v Virmašah. Z avtom smo se odpeljali do letališča v Benetkah. Najprej smo malo več kot eno uro čakali na letališču, kjer smo igrali razne igre na telefonu. Ko so končno odprli postajo za odlaganje kovčkov, smo jih takoj odložili. Hvala bogu ni bilo nič vrste, kar je pomenilo da smo bili hitri. Kmalu zatem smo preverili še nahrbtnike. Potem sta Miha in Urban odšla v lounge, ostali pa smo odšli na pijačo. Po nekaj več kot eni uri smo odšli na letalo. Kot ponavadi spet sedimo ravno pri krilu. Let naj bi trajal malo več kot dve uri do Finske in skoraj 13 ur do Nagoje. Ko to pišem ravno sedim na prvem avionu. Upam, da bo pot hitro minila in se beremo jutri, ko bomo prispeli. Dijoo 👋

Ponovno na pot

| Gregor | 197 besed

Nekaj časa je že minilo od zadnje objave tule. Naj na hitro povzamem. Leto 2011 je bilo kar pestro, januarja sva vam še mahala iz safarija, novembra pa sva že potiskala voziček. Dve leti za Špelo se nam je pridružila še Sara, zgradili smo hišo, punci sta zrasli. Nekaj naših skupnih dogodivščin smo zapisali, a tokrat le v analognem formatu.

Na začetku leta je padla ideja, da bi obiskali Japonsko. Odločil sem se, da obudim tale dnevnik, razlogov je več, glavni je, da je tokrat Mateja ostala doma in upam, da bo na ta način tudi ona z nami.

Na potovanju nam bodo družbo delali še brat Luka ter prijatelja Miha in Urban. Oni imajo Japonsko že v malem prstu, saj so tu bili že lani. Časovna razlika med Slovenijo in Japonsko je +7 ur. Kar pomeni, da ko pri nas gremo spat, tam ravno vstajajo. Moja ura me že nekaj dni opozarja naj hodim prej spat, bom videl, če bi jo moral bolj upoštevat.

Opoldne smo se odpeljali proti Benetkam, če bo šlo vse gladko bomo s kratkim postankom v Helsinkih, v Nagojo prispeli jutri zvečer. Skupaj nam bo pot vzela dobrih 24 ur.

Se beremo…

Spet doma

| Mateja | 82 besed

Umazane cunje se perejo, kosilo si je spet treba skuhat, ne ga samo naročit, slike se nalagajo na računalnik, spomini se počasi premlevajo in shranjujejo v različne oblike; na kratko - doma sva :) In misliva, da je tole primeren trenutek, da se še enkrat zahvaliva vsem, ki ste prispevali k temu potovanju. Nepozabno je bilo! V zahvalo vam pa pošiljava eno porcijo sonca in sporočava, da sva s sabo pripeljala vsaj prvi navdih pomladi: pri nama na vrtu že cvetijo trobentice!